Fitnes prehrana in beljakovine

Koliko beljakovin potrebujemo?

Fitnes prehrana je pogosto osnovana na beljakovinah. Vemo namreč, da imajo mišice pomembno vlogo pri beljakovinski presnovi. Mišična aktivnost vpliva na presnovo aminokislin v mišicah. Telesna aktivnost tako upočasni beljakovinsko sintezo v mišicah in poveča razgradnjo (katabolizem) beljakovin.

Meso

Meso – bogate beljakovine

Zelo pomembno je, da fitnes prehrana športnika ne vsebuje več kot 15 % beljakovin, glede na celodnevne energijske potrebe, saj lahko preobremeni presnovo, povzroči hipertrofijo jeter in ledvic pri dolgotrajni prehrani. Posledica take količine beljakovin so tudi znižan tek, povečana poraba energije, pojavi se dehidracija organizma, večja izguba kalija in kalcija, nekaterim pa lahko večja količina zaužitih beljakovin povzroči diarejo.

Nekateri avtorji priporočajo, da odrasla oseba pri lahkem fizičnem delu dnevno zaužije le 0,83 g/kg. Za rekreativne športnike, ki se ukvarjajo s fitnesom so dnevna priporočila od 2,1 do 2,4 g/kg. Zelo pomembno je, da beljakovinsko krepko hrano zaužijemo po telesni aktivnosti med počitkom, še zlasti kadar je osnovni namen okrepitev mišic. Če športnik nima namena ojačati mišic bo zadoščalo, če priporočeni dnevni količini beljakovin za odraslega dodamo le okoli 10 % beljakovin za izredne izgube dušika z znojem.

Fitnes prehrana, ki je posvečena povečanju mišic, mora torej vsebovati kar nekaj beljakovin. Najbolje je, če športnik vzame kapsule aminokislin takoj po telesni aktivnosti ali pred spanjem s kozarcem vode in tudi z vitaminskimi preparati. Glavni vzrok, da se med telesno aktivnostjo ne sintetizirajo beljakovine je pomanjkanje energijskih hranil. Med telesno aktivnostjo je večja razgradnja beljakovin kot pa nastajanje novih beljakovin. Med  počitkom pa je v aktivni mišici večji nastanek beljakovin kot razgradnja, pod pogojem, če je ponudba aminokislin zadostna.

Aminokisline v kapsulah so osnovni gradbeni element pri sintezi mišičnega tkiva. Pomembno je, da so aminokisline, v mešanici, v pravilnem razmerju kot v kapsulah. Pri tem naj bi ena kapsula vsebovala: 55 mg levcina, 55 mg izolevcina, 55 mg valina, 55 mg tirozina, 25 mg histidina, 25 mg arginina, 25 mg glutaminske kisline, 55 mg fenilalanina, 25 mg glicina, 25 mg treonina, 20 mg triptofana in 55 mg lizina, vse v L obliki. Tudi razne beljakovinske mešanice temeljijo na čim bolj idealnem aminokislinskem sestavu. Večina kompletnih ali delno kompletnih preparatov pa vsebuje tudi biostimulatorje.

This entry was posted in Beljakovine, Beljakovine v prehrani, Biostimulatorji and tagged , , , , , , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.